1. rojstni dan ŽPZ Kombinat

Pridi na žur!

ŽPZ Kombinat

Posnetek (začetka) koncerta/nastopa ženskega pevskega zbora Kombinat v Menzi pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana. Koncert je bil 8. marca 2009 zaključni dogodek festivala "Rdeče zore". Avtor: GorazdT

Živel 8. marec - Mednarodni dan žena

8. marca 1857 naj bi delavke tekstilnih tovarn med protestom proti navzdržnim pogojem in nizkim plačam v takratni hitro rastoči tekstilni industriji na ulicah New Yorka napadla policija in protestnice nasilno razgnala. Te ženske naj bi nato dve leti kasneje v mesecu marcu ustanovile prvi sindikat tekstilnih delavk v ZDA. 8. marca so ženske vsako leto sledili protesti, najbolj odmeven leta 1908, ko je 15.000 žensk s pohodom skozi New York zahtevalo krajši delavnik, boljše plače in volilne pravice. Prva pisna omemba 8. marca kot dneva žensk je znana iz leta 1909, ko je s sprejetjem deklaracije Socialistične stranke Amerike 28. februarja 1909 postal državni praznik. Leto dni za tem je na prvi mednarodni ženski konferenci v Kopenhagnu na pobudo Clare Zetkin ta praznik, kot simbol ženskega boja za volilno pravico postal, mednaroden. Od leta 1911 so ga postopoma začeli aktivistično proslavljati po vsem svetu...

Seveda so se skozi desetletja težnje, barve in aktivnosti ob 8. marcu spreminjale. Pred prvo svetovno vojno so bili shodi in prostesti pacifistično obarvani, demstracije ob Mednarodnem dnevu žensk leta 1917 v Rusiji pa so bile prvi korak Ruske revolucije... Cilj je ostajal enak. Enakopravnost žensk na vseh področjih, ne samo na papirju...


Kot pravi plakat iz leta 1932: 8. marec je dan upora delavskih žensk proti suženjstvu v kuhinji!
Priznam, v kuhinji mi nič ne manjka, včasih mi je celo kaj odveč (recimo umazana posoda - pravkar sem pomila goro posode, ki me je čisto po pravici čakala že dva dni, zaenkrat moja lenoba ni prispevala k zvišani diverziteti organizmov v Sloveniji)...

V Nemčiji in Avstro-Ogrski se ženske do leta 1911 niso smele niti politično združevati. No, od leta 1911 so ženske lahko sodelovale v političnih organizacijah, niso pa še smele voliti (moški že od leta 1907) ... Ženske v Sloveniji smo volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946. Končno!

A je bil 8. marec v času socializma v Sloveniji slavljen bolj kot dan ko se ženskam podari rože in je največkrat namenjen le ženam – materam. Skupina feministk se je še z drugimi skupinami žensk leta 1987 uprla praznovanju in slavljenju tega praznika ter pozvala k njegovemu bojkotu...

No, zdaj se rož več ne podarja (še dobro, naj mi raje dajo kak dan fraj), naše pravice so v Ustavah in Zakonih že vse lepo in prav zapisane, v glavah pa se boj za boljše pogoje za delo, boljše/redne plače in pravico odločanja nadaljuje ...

Sicer pa lahko v nedeljo 8. marca v okviru festivala Rdeče zore prisluhnete debati o izvoru, (r)evoluciji, aktualnosti, (ne)vitalnosti in cenzuri Mednarodnega dneva žena na okrogli mizi ob 18h v Menzi pri Koritu na Metelkovi. Tej sledi razstava in tej naše petje ... predvideno ob 21h.
Repertoar bo tokrat obarvan v duhu 100. obeležitve dneva žensk. Predstavile bomo pesmi iz vsega sveta. Pele bomo v slovenščini, angleščini, španščini, italijanščini, ruščini, srbščini ...

kombinat na Valu 202

klikni in prisluhni:

kombinat

Pocitnice je konec

Petek 13.

Srecen dan za Tino: VSE NAJBOLJSE SESTRICA!!!

Ali zadnje dneve ni zdrzal polezavat in mirno prenasat vso svinarijo, ki jo morje sproti naplavlja in je demonstriral kako se plazo pograbi. Od tistega dne dalje, je bila plaza (vsaj teh nekaj metrov pred Ska Barom) lepo pograbljena. Bravo Ali!



Drugace pa smeti (plocevinke in plastenke) pobirajo vecinoma tamali kmeri, ki za reciklirane zadeve dobijo celo nekaj dolarjev. Eni so pobirali smeti, drugi prodajali sadje, tretji verizice in ostala jajca. O solo so si verjetno ze kako ogledali od zunaj, a kaj ko je treba sluzit 8n jih starsi ne pustijo oz. bolj pogosti si sole ne morejo privosciti (prvi 4 razredi so bojda zastonj, ostalo pp se vse placa) V bistvu jih je bilo kar zalostno gledat, bolj kot vso svinjarijo, ki se je valala tam kjer ni turistov.



Evo. To je bil najin dom zadnjih 5 dni. Ska Bar, ki sta ga dva South London tuff guya najela komaj 3 tedne nazaj. Sprva sva bila rahlo sokirana nad nadvse prijaznim pristopom (u dont like it? fuck off!), ampak decki (se dva zaposlena kmera in ena pupa, ki je v bistvu delala bolj malo) so nama zraskli k srcu in sva kljub vecernem hrupu ostala. Celo poslovilno vecerjo so nama skuhali (no ja v bistvu je kuhinja zacela laufat glih zadnji vecer) fishamokcurry (ponavadi sta to dve jedi, mi smo meli eno in to odlicno).





...

Phnom Penh spet in zadnjic

Tako. To je bolj ali manj to. Za zadnji dan morja smo imeli nic sonca ampak dez, prav lepo v bistvu. Po dobrem tednu lenarjenja nama je avtobusna kondicija skopnela, ze 4 ure na dobrem busu sva kar trpela. Ampak vseeno prisla nazaj v civilizacijo in sobo s toplo vodo. Zdaj Maja kupuje cez cesto se obleko ali kaj ze, jaz pa sem raje tukaj in vam vse razlozim tacas. Slik pa tudi zdaj ni, ker je fotoaparat ostal v sobi, se nama ga ni dalo vlect s sabo. Zdaj nama ostane na izi vecer in vecerja in potem jutri dopoldan malo popakirava in odpeljeva na taprvo letalisce, ki bojo potem naslednjih 30 ur in nekaj, ce sem zdaj prav zracunal, najin dom med leti, priblizno pol pol cakanja in letenja, malcek vec letenja (in upam da bojo v redu filmi). In se voznja z letalisca in sva doma.
Pa nic skrbet, ker letiva tudi jutri, petek 13 :-) Tukaj itak to sploh ni nesrecen dan, pravijo.