Kia ora!
SRECNO 2008 tudi vam in hvala za zelje (in ribe). Po tedenskem popotovanju po kauboj kantriju juznega otoka sem zopet na obali. Tokrat v hostlu v kraju Oumaru. Z Davidom se jutri razhajava. On pici nazaj na sever in na avion proti domu (vmes ima se nekajdnevni postanek v Sidneyu). Jaz pa ob obali proti Stuwart islandu. Naporen (fizicki) in zabaven teden je za nama. Sla sva na 2 dvodnevna treka in na nekaj krajsih enodnevnih, tak da imava za sabo kar nekaj km (pes)-tak ckff terenski teden je bil, le brez zab :). Bi vam nalozila slike, pa khm ni usbja (je pa prvic net zastonj). Aja, rentala sem si avto pri hindujcih za 22 dolarjev na dan 11 evrotov) plus zavarovanje znese nekaj cez jurja dolarckov za 34 dni, kar je malo vec kot bi dala za buspass za juzni otok, nudi ti pa veliko vec svobode. 'mam the car wount breake...' skripa pa vsepovsod ampak je super...Torej iz Christchurcha sva po ogledu Antarctic centra (bdw-ne it tja, je bolj zatocisce za ranjene modre pingvine in muzej raziskovanja antarktike kot pa dozivetje Antarktike...nateg za 30$) podala proti zahodu v notranjost otoka proti Alpam. Kaj naj recem. Kar ni zavarovano je sjebano. Posod gojeni travniki (TSEJ) (ki jih morajo zalivat, da so zeleni) in miljoni ovac, vmes nasadi smrek, topolov, brez...naravna ledeniska jezera so povezali s kanali in zgradili elektrarne (od tu dobijo vecino elektricne energije v drzavi), v vode so navlekni razno razne lovne ribe, po travniki rasejo nase trave, letajo evropski ptici in ko vidis kakega njihovega te to res razveseli...so pa zato doline, kamor se ne da z avtom toliko bolj impresivne. Dolina ob reki Macouley severno od jezera Tekapo, kamor sva se podala za dva dni (20 km v eno smer) in dolina ledenika Tasman (kratek trek 3h v eno smer) sta res kot iz filma LOTR. Okolica Aoraki (Mt. Cooka) je kot dolina Vrat ali pa Trenta kakih 5 do 10 tisoc let nazaj. Noro je videti ledenik od blizu, se bolj noro je prespati v koci dalec od vsega, kjer slisis lahko je svoje dihanje, pokanje ledu v dolini in dretje kei (gorskih papig), ki te pridejo poblizu pogledat (kot kake planinske kavke pri nas). Na poti do koce Macouley (Tekapo) so naju napadale redke in ogrozene crnocele cigre, ker sav se gibala preblizu gnezd, videla sva nekaj wrybilov (vijekljunov-tistih mali pobreznikov z zviti kljunom), pa crnega polojnika (najredkejsega pobreznika na svetu- so jim zdaj ko nima vec naravnih gnezdisc, jih kar gojijo in spuscajo v naravo)...vse to gnezdi ob gorskih rekah.
WTF is Mackenzie? To je bil en skot, ki je mel dost V obale in je nasel prehod na planote na Z in ukradel 1000 ovac in prebegnil cez en prelaz na Z. Preden je uspel objavit, da je odkril novo dezelo, so ga ze ujeli in zaprli...pa jim je usel, pa so ga spet ujeli itd,itd in postal je narodni heroj. On in njegov pes. Dezelo, ki jo je on takrat videl si stezka predstavljam, je pa morala biti noro lepa...mocvirja, grmisca, neukrocene reke, ledeniki (se pred 100 leti so bili ledeniki ogromni-recimo 10-20x vecji)...brez lip, brez, topolov, smrek, borov, zajcev, kuncev, scinkavcev, skorcev, skrjancev...pa vmes kak maor :)
To bo za danes vse, ce pa uspem nekako priti do usbja, pa vas zasujem se s slikami.
Lupcka, Maja
petek, 4. januar 2008
Mackenzie country
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
5 komentarjev:
Waw!
Al je bila zelo dolga večerja, al pa... al pa pojma nimam, ampak dobro da ni slik od ledenikov (pa tudi smrek, borov, kuncev in ščinkavcev)
Lepo se vozi okrog (pesjanka) in uživaj, sama samcata in točno tako kot hočeš.
(A kakšno hindujsko muziko so ti dali zraven? za dobro jutro pa to)
Pozdravi Davida če ti še rata.
Majčka, vse prebrala in prebavila, slikovni material bo samo še pomagal k temu, da se vsebina usede.
Pazi nase na cesti (nekako si predstavljam varianto NZ filma Priscilla Queen of the desert, ne vem zakaj).
Lupček mojamaja! Danes sem bolj sedel k računalniku, ker sem žuriral do treh zjutraj- Pici Roman Ratkai je rodil tretjga sina, čeprav so imeli doma vse v roza barvi (ginekologi so po dveh ultrazvokih zagotavljali, da bo Maša),ven pa je prišel Lado.
Lep in razburljiv je tvoj potopis, poln raziskovalnega soka, ki ga moraš, ko prideš, če prideš domov, spraviti na papir in objaviti v National geograficu. Ko berem imam občutek, da se potepam s tabo. Saj res, na NZ vozijo po levi ali desni. Uživaj še naprej in pazi nase. Poljubčke od atijaborisa, babi Helence in dedija Ludvika.
Pusa mojamaja!
Danes zjutraj me je iz polsna zbudila reklama za prilogo Nedela, v kateri je svoje kulinarične dosežke predstavila mama D. Prav zanimivo branje, moram priznati, da jo takšne nisem poznal in spoznal v ......Si zopet kje v divjini, da se nič ne oglašaš? Sem pa si na spletu ogledal pokrajino, kjer sta se potepala z Davidom. Super in enkratno.
Pusa od vseh
atiboris
HIHOJ!
Tako se bojda pravi kavbojci pozdravljajo preden zajahajo traktor in se poženejo z njim v brezglavi dir čez hribe in doline...traktor med dirom bičajo s cvetlično biljko po zadnji plati- ko nori...in čebelica leti z neba...pa to in ono.
Mi smo pa našega otroka peljali čez novo leto v Istanbul na žur. Pravi, da to pa je lajf med tem , ko je sam sebe zamenjal za ptička in močno mahal s perutničkami...v trenutku menjave prevoznega sredstva je od dolgčasa omahnil v spanec. Drži kot pribito: KRI NI VODA!
....in brez tebe čisto blizu ni tako zabavno.
Objavite komentar