1. rojstni dan ŽPZ Kombinat

Pridi na žur!

ŽPZ Kombinat

Posnetek (začetka) koncerta/nastopa ženskega pevskega zbora Kombinat v Menzi pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana. Koncert je bil 8. marca 2009 zaključni dogodek festivala "Rdeče zore". Avtor: GorazdT

Živel 8. marec - Mednarodni dan žena

8. marca 1857 naj bi delavke tekstilnih tovarn med protestom proti navzdržnim pogojem in nizkim plačam v takratni hitro rastoči tekstilni industriji na ulicah New Yorka napadla policija in protestnice nasilno razgnala. Te ženske naj bi nato dve leti kasneje v mesecu marcu ustanovile prvi sindikat tekstilnih delavk v ZDA. 8. marca so ženske vsako leto sledili protesti, najbolj odmeven leta 1908, ko je 15.000 žensk s pohodom skozi New York zahtevalo krajši delavnik, boljše plače in volilne pravice. Prva pisna omemba 8. marca kot dneva žensk je znana iz leta 1909, ko je s sprejetjem deklaracije Socialistične stranke Amerike 28. februarja 1909 postal državni praznik. Leto dni za tem je na prvi mednarodni ženski konferenci v Kopenhagnu na pobudo Clare Zetkin ta praznik, kot simbol ženskega boja za volilno pravico postal, mednaroden. Od leta 1911 so ga postopoma začeli aktivistično proslavljati po vsem svetu...

Seveda so se skozi desetletja težnje, barve in aktivnosti ob 8. marcu spreminjale. Pred prvo svetovno vojno so bili shodi in prostesti pacifistično obarvani, demstracije ob Mednarodnem dnevu žensk leta 1917 v Rusiji pa so bile prvi korak Ruske revolucije... Cilj je ostajal enak. Enakopravnost žensk na vseh področjih, ne samo na papirju...


Kot pravi plakat iz leta 1932: 8. marec je dan upora delavskih žensk proti suženjstvu v kuhinji!
Priznam, v kuhinji mi nič ne manjka, včasih mi je celo kaj odveč (recimo umazana posoda - pravkar sem pomila goro posode, ki me je čisto po pravici čakala že dva dni, zaenkrat moja lenoba ni prispevala k zvišani diverziteti organizmov v Sloveniji)...

V Nemčiji in Avstro-Ogrski se ženske do leta 1911 niso smele niti politično združevati. No, od leta 1911 so ženske lahko sodelovale v političnih organizacijah, niso pa še smele voliti (moški že od leta 1907) ... Ženske v Sloveniji smo volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946. Končno!

A je bil 8. marec v času socializma v Sloveniji slavljen bolj kot dan ko se ženskam podari rože in je največkrat namenjen le ženam – materam. Skupina feministk se je še z drugimi skupinami žensk leta 1987 uprla praznovanju in slavljenju tega praznika ter pozvala k njegovemu bojkotu...

No, zdaj se rož več ne podarja (še dobro, naj mi raje dajo kak dan fraj), naše pravice so v Ustavah in Zakonih že vse lepo in prav zapisane, v glavah pa se boj za boljše pogoje za delo, boljše/redne plače in pravico odločanja nadaljuje ...

Sicer pa lahko v nedeljo 8. marca v okviru festivala Rdeče zore prisluhnete debati o izvoru, (r)evoluciji, aktualnosti, (ne)vitalnosti in cenzuri Mednarodnega dneva žena na okrogli mizi ob 18h v Menzi pri Koritu na Metelkovi. Tej sledi razstava in tej naše petje ... predvideno ob 21h.
Repertoar bo tokrat obarvan v duhu 100. obeležitve dneva žensk. Predstavile bomo pesmi iz vsega sveta. Pele bomo v slovenščini, angleščini, španščini, italijanščini, ruščini, srbščini ...

kombinat na Valu 202

klikni in prisluhni:

kombinat

Pocitnice je konec

Petek 13.

Srecen dan za Tino: VSE NAJBOLJSE SESTRICA!!!

Ali zadnje dneve ni zdrzal polezavat in mirno prenasat vso svinarijo, ki jo morje sproti naplavlja in je demonstriral kako se plazo pograbi. Od tistega dne dalje, je bila plaza (vsaj teh nekaj metrov pred Ska Barom) lepo pograbljena. Bravo Ali!



Drugace pa smeti (plocevinke in plastenke) pobirajo vecinoma tamali kmeri, ki za reciklirane zadeve dobijo celo nekaj dolarjev. Eni so pobirali smeti, drugi prodajali sadje, tretji verizice in ostala jajca. O solo so si verjetno ze kako ogledali od zunaj, a kaj ko je treba sluzit 8n jih starsi ne pustijo oz. bolj pogosti si sole ne morejo privosciti (prvi 4 razredi so bojda zastonj, ostalo pp se vse placa) V bistvu jih je bilo kar zalostno gledat, bolj kot vso svinjarijo, ki se je valala tam kjer ni turistov.



Evo. To je bil najin dom zadnjih 5 dni. Ska Bar, ki sta ga dva South London tuff guya najela komaj 3 tedne nazaj. Sprva sva bila rahlo sokirana nad nadvse prijaznim pristopom (u dont like it? fuck off!), ampak decki (se dva zaposlena kmera in ena pupa, ki je v bistvu delala bolj malo) so nama zraskli k srcu in sva kljub vecernem hrupu ostala. Celo poslovilno vecerjo so nama skuhali (no ja v bistvu je kuhinja zacela laufat glih zadnji vecer) fishamokcurry (ponavadi sta to dve jedi, mi smo meli eno in to odlicno).





...

Phnom Penh spet in zadnjic

Tako. To je bolj ali manj to. Za zadnji dan morja smo imeli nic sonca ampak dez, prav lepo v bistvu. Po dobrem tednu lenarjenja nama je avtobusna kondicija skopnela, ze 4 ure na dobrem busu sva kar trpela. Ampak vseeno prisla nazaj v civilizacijo in sobo s toplo vodo. Zdaj Maja kupuje cez cesto se obleko ali kaj ze, jaz pa sem raje tukaj in vam vse razlozim tacas. Slik pa tudi zdaj ni, ker je fotoaparat ostal v sobi, se nama ga ni dalo vlect s sabo. Zdaj nama ostane na izi vecer in vecerja in potem jutri dopoldan malo popakirava in odpeljeva na taprvo letalisce, ki bojo potem naslednjih 30 ur in nekaj, ce sem zdaj prav zracunal, najin dom med leti, priblizno pol pol cakanja in letenja, malcek vec letenja (in upam da bojo v redu filmi). In se voznja z letalisca in sva doma.
Pa nic skrbet, ker letiva tudi jutri, petek 13 :-) Tukaj itak to sploh ni nesrecen dan, pravijo.

Plazna reportaza

Midva trpiva in se prakticno dolgocasiva na odrocni plazi brez stalne elektrike, kaj sele neta, vceraj je se pumpa za vodo crknila, pivo in rum in coca colo smo pa tudi popili. Vsaj zadnje tri stvari bojo upam danes popravili, drugace bo kriza. zdaj sva na obisku v civilizaciji, morala sva prehodit najprej ene 2 km nase plaze, it cez hrib in potem premagati se naslednje 3 km plaze, da sva prisla do spodobnega neta (in bankomata, ce bojo do vecera uredili pijaco). Izlet na otoke bova ocitno tudi spustila, ker je vceraj prisel en nazaj prav raz$@##$@den, ker je sel na snorkeling trip, na katerem je videl kup mlecno pescene vode, kar lahko gleda tudi na plazi. Tako da nama ostane se v bistvu dva dni, jutranji skuk v vodo, sprehod po plazi do enega zajtrka, polezavanje, branje, igranje BG in ...in nic vec, pa potem malo v vodo, pa malo v senco, pa kaj popit, pa kaj pojest, pa se malo pocivat in kaj popit in spat. Saj pravim, dolgcas, danes sem ze hotel pomagat popravit vodno pumpo ali vsaj pograbit plazo.....
Slik ni, ker se nobenemu ne da slikat, pa pesek povsod, pa itak sonce prevec sveti, cisto prevec dela.

V cetrtek bova spet v Phnom Penhu, se spet javiva takrat.
Ce bo seveda kaj interesa....

izleti in podobno

Oi

Malo slikic in kratke novice. Se vedno sva na morju, sla sva na en izlet med mangrove, takole nekako so se mimo nasega colna vozili lokalci


ki takole na roke pobirajo rake, ko lezejo ob plimi iz mangrov, cel dan v vodi.


potem smo se malo kopali na kar fajn plazi in sli na izlet skozi gozd

en sadez za Branko (oprosti ce oko ni ostro)

meni je nekje vmes ratalo lepo slabo, tako da sem nazaj grede bolj cakal stranisce kot kaj drugega, ampak je ze mimo, ob strani so seveda mangrove


ampak taboljsa slikica je pa tale, na plazi viseca kar nekje, to sem v bistvu hotel pokazat in zato sploh dwnldal slike.


Zdaj pa hitim, ker bo Maja kmalu koncala masazo in greva na vecerjo, ena barakuda na zaru bo pasala po dveh dnevih pavze in prepecenca :-)

Pazite na svoje pesmi in lep pozdrav

Morje

Dragi bralci, tokrat se javljava z morja, ki pa zal ni cisto pravo. Kot je ze bilo napisano, sva sva iz Pnom Phena v Kep, obmorsko mestece, kjer so si francozi zgradili obmorske vile in jedli rakovice, potem pa so tudi lakalni mogotci hodili tja v nekoc francoske vile jest rakovice, in celo nekateri mednarodno znani osebki, dokler niso prisli rdeci khmeri (ali so jedli rakovice mi zgodovina in nje interpretatorji se niso razkrili), gotovo pa so porusili vse francoske vile in iz neznanega razloga pustili ograje skoraj nedotaknujene, tako da se zdaj peljes po cesti, drevesa lepo rastejo, parcele so vse lepo razmejene, samo his ni ampak travnik in vcasih kaksna krava, za vtis pa se par rusevin.


par bolj lepih his so ze obnovili, nekatere so pa celo rdeci khmeri obdrzali (recimo hotel, ker je bazen fajn za zapor, ce das zadosti veliko dilo cez), tale hiska je recimo kar lustna

Morje ni prav nic posebnega, ena drekasta zadeva, kar ni nic cudnega, ce pa se vedno recimo na dvoriscu najinega guest housa rastejo mangrove, pa se oblacno je, tako da se kopala sploh nisva. imajo pa zato ocitno na obali nekam cudne ideje o kipih...

opice


oversized chicken


khmerska lepa vida je ribiceva zena, ki ga se vedno caka, zakaj naga v dezeli, kjer je ze hoditi brez majice naokoli nezazeljeno se ne ve...


rakovica je vsaj jasna, drugega kot tega tukaj skoraj ni.


tele hiske so crab market, same gostilnice z morsko hrano (ribiske barkice so vse kot tale na sliki)


tako da se vsedes, nekdo, ki ima nehvalezno sluzbo hoditi v vodo po zivali gre do pasu v vodo, privlece vrso na obalo in malo pocakas in ti prinesejo tole (grilled prawns and crabs, Maja ni zdrzala in zacela preden sem slikal)

Pred sobo v guesthousu naju je pa se cakala zaba in bulila v naju kot kaj hoceta.

Njej sicer nisva povedala, ampak najprej sva nameravala ostati nekaj dni in se zapeljati na sosednji otok (bojda z boljso plazo), ampak potem zaradi vremena in morja spremenila nacrt in se odlocila, da greva kar po obali navzgor, v glavni turisticni priobalni kraj Sihanoukville (imenovan po kralju, ki je tudi narocil, da ga naredijo, ker so rabili posteno pristanisce)

Cisto slucajno so prav zraven tudi najboljse Camboske plaze in nekaj vec infrastrukture (v Kepu je v bistvu ni), tako da sva pac narocila shared taxi, deloma nova iskusnja s prevoznimi sredstvi. Sicer sva se ze basala, ampak zdaj nas je bilo 9 v navadnem avtu. 4 zadaj, Maja povrh s postenim heksenshusom, tako da se ni mogla niti malo obrnit), ena v odprtem prtljazniku skupaj s vso prtljago, in za povrh se 4 spredaj, dva na sovoznikovem, dva na voznikovem sedezu. Na sreco so se peljali po zelo spodbni cesti, tako zelo, da smo celo placali cestnino (pa placilo za ne vem kaj v mestu na sredi pa se podkupnino za policaja da nas ne ustavijo tako sproti na enem kriziscu)

sofer in njegova kopilotka


se vedno nam je boljse kot temle pred nami...


ja, ok, midva, ampak tista ta tretja ki kuka je v prtljazniku, mi pa se peljemo okoli 120 km/h, prtljaznik je pa odprt.

Zdaj sva skoraj na plazi, se vedno je oblacno in se vedno se nisva kopala, ceprav je morje precej boljse in plaza tipicno pescena s palmami (ampak proti jadranu se vedno slabsa), uspesno sva pojedla se nekaj prawnsov in posedela na plazi v prijetnem baru z udobnimi stoli, pocakala sva na happy hour in si narocila se par coctailov, knjige sva si malo prej kupila, pa se en lep lesen backgammon so imeli na zalogi (tudi bungalove imajo, samo so vsaj 2x drazji od najine sobe, ki tudi ni najcenejsa (12$ proti 25-35$)

najbolj turisticna plaza, oblacno in malo valov


tukaj sva obsedela, brala in pila (in igrala bg, pa maja je zmagala in pred par dnevi sem jo sele naucil...)

tako, tolko iz popotniskega dnevnika, zdaj pa se nekaj odgovorov bralcem

• tisto crno, kar ponujajo na trznicah, so veliki veliki kupi pajkov, ki ne zgledajo tako lepo cvrti kot kobilice in scurki, saj so crni, ne rjavi. (kdo je dddddddddd?)
  
• widescreen slike so res malo manjse skupaj, kar ne skodi, glede na to, da je 8G kartica ze polna in 4G tudi na dobri poti, vendar pa celo profitiras 192 pixlov po sirini, kar pa zgubis po visini me pa za panorame itak ne briga.
• dwnldat sva probala najprej direktno s kablom, potem vmes pa tudi z cardreaderjem (ta gotovo ni prepoznal SDHC). zdaj z 4G kartico gre sicer precej lazje, nekaj slik sva pa tudi z 8G zvlekla z muko dol, vse za vas.
• kacji pastir je imel oci ostre za rezat, ko sva ga slikala, samo kaj, ko je se ta fotoaparat predober za butle, se dobro, da nimava SLRja
• babo sem vrgel v luft, to najbrz ni treba se napisat, potem je pa se ona mene, ocitno misli, da je Pika Nogavicka
• sreca nic ne bezi, na sreco, bicikel pa ne vem, ce bova zmogla stlacit v ruck, morava ze itak pujsa za Branko...
• zabe so v glavnem rjave ali zelene do skrajno exoticno modrikaste, tiste zelene z modro krvjo in smaragdnimi kostmi pa nisva videla
  
• za na steno Maja predlaga sliko Ali - my name is Otto, it means 8 ampak nisem prav siguren ce boste za, jaz nisem
  
• Uma, hvala za skrbi, se bova izogibala delfinov, ceprav greva te dni malo z ladjico med otoki za par dni, ampak ce jih bomo videli, bova ostala na barki
  

To je to, greva se na eno porcijo rakov ali mogoce raje barakudo na zaru, potem pa kar spat.

Prevozna sredstva

in pogled z njih...





















...sem vam mislila napisati se esej o vsem tem kar je na slikah, ampak itak ena slika pove vec kot tisoc besed. Lahko pa povzamem v alinejah:
- do sedaj sva se peljala le na/v dveh prevoznih sredstvih, ki jim je delal stevec hitrosti
- vsem delajo oz. morajo delati hupe, to je edini nacin sporazumevanja na cesti
- vzratna ogledala so za okras ali pa za kaj gor obesiti
- sicer sem videla ze eno avto solo, ampak ne vem ce imajo izpite
- prometne znake ne upostevajo
- pravtako ne najvisjo dovoljeno tezo vozila

...