Prevozna sredstva

in pogled z njih...





















...sem vam mislila napisati se esej o vsem tem kar je na slikah, ampak itak ena slika pove vec kot tisoc besed. Lahko pa povzamem v alinejah:
- do sedaj sva se peljala le na/v dveh prevoznih sredstvih, ki jim je delal stevec hitrosti
- vsem delajo oz. morajo delati hupe, to je edini nacin sporazumevanja na cesti
- vzratna ogledala so za okras ali pa za kaj gor obesiti
- sicer sem videla ze eno avto solo, ampak ne vem ce imajo izpite
- prometne znake ne upostevajo
- pravtako ne najvisjo dovoljeno tezo vozila

...

Mekong in Ratanakiri

torej...tokrat ponovno v Phnom Penhu (ni ferAli ima boljsi racunalik in tipkovnica mu dela meni pa se zatikjo tipke, pa zato vmes kaka crka zmanjka, je ze daownzloudal slike in jh bo pripopal kasneje torej jupi slike sledijo!!!), jutri piciva na plazo v mestece Kep na JV Kambodze in nato se kak dan v kak nationalni park in na kak otok za nekaj dni...skratka ostaja nama 2 tedna polezavanja...(aaaaaaaaaaaa..verz 5. v alenkini pesmi)...moram reci, da komaj cakam. Hvala vsem za cestitke v Alijevem imenu, lepo, da ste ga praznovali tudi v najinem imaenu, midva sva ga prezivela bolj ali manj na busu aja pa med delfini na mekongu-to pa tudi ni tak slabo, ne? Pozabila cestitat UMI, Uma vsee naj naj za nazaj, naprej pa cestitke letijo Krisiju in sestricni Urski..toliko o glasbenih zeljah..

..od zadjega javljanja sva iz prestolnice pobegnla v obaalno mestece Kratie na desnem bregu Mekonga, tja sva prispela pozno popodan (nekaj vec o prevznih sredstvih v kambodzi v prvem prispevku), presenetl;jivo naju niso popadli in raztrgali tuktuk ali moto driverji ampak so nam 3je lepo predstavili vsak svoj guest house in z najbolj prijaznim in lepo anglesko govorecim sva se odpravila v njegovega, se tam najedla in s taistim soferjem sva sla se do delfinov. Mali (ca 23-25 let) mi je razlozil kako in kaj o solstvu n kambodii, da je koncal srednjo solo in kupil nekaj privatnih ur geografije, za studij nima denarja, zdaj pa uci v 20 km oddaljeni osnovni soli, popoldan pa vozi moto in prezivlja sebe in svojo familijo, ki v suhi sezoni kot kmetje nimajo kaj dosti prihodkov. Kasneje pa naju je napotil se v en prijeten guest house v Banlungu, ki ga skupaj s s sestro i mamo vodi njegov prijatelj (26 let). Skratka sami prjetni ljudje, nic vec madam, miss mster want tuktuk ali moto ali hashhash, koka, girls younyoungsmallsmall, ko se setas po ulicah Phnom Penha.

Ja torej Mekong je veeelikaaa rekaaaaaaaaaaa, z otoki vecjimi kot nekateri nasi v Jadranu (npr. Srakane, aliju verjamem on ze ve kako velike so vele srakane) in skupno bi naj v mekongu od Kratia do meje z Laosom zivelo ca 80 delfinov, okoli Krati ca 30 in od njh zivi celo mestece z okolico...midva sva jih videla najmanj 4, hecni so brez gobca, kjuna ali kako se ze temu rece...poglejte slike in nekaj skokov za nazaj in naprej...








..naslednji dan sva se z enim starim natrpanim busom odpravila v provinco Ratanakiri na SV drzave v mestece Banlung. Po ca 4-6 urah (kdo bi vedel) prevoznih po prasni pesceni cesti polni lukenj sva tja prispela ze pozno zvecer, se dobro, da nama je mali iz Kratia zrihtal prenocisce in nama tako prihranil se dodatne muke. Sledil je naizi dan z ogledovanjem okoliskih znamenitosti na motoju (slapovi, slapovi, slapovi, buda in vulkansko jezero, ki je zaradi kitajskega novega leta zgledal kot kopalisce Jezica sredi julija)...






...dan kasneje sva se skupaj z avstrijkim parom odpravila na 3 dnevni trek po dzungli... no ja en dan smo rabili do dzungle in en dan nazaj, ampak en dan pa smo res hodili sredi dzungle Nationalnega parka Virachey. Prav zaradi kitajksega novega leta smo imeli sprva probleme dobiti vodica in kasneje smo ugotavljali, da ta ki smo ga imeli itak nima kaj dosti pojma in se dobro, da sta bila zraven se dva lokalca clana druzine, ki zivi prav v parku in so po nationalnosti Laoscani, ta dva sta nas vodil, nas vdic pa je capljal za nami in stresal bedne vice...ampak dzungla je dzungla in trek je bil res dozivetje, skoda sicer, da fantje niso kaj prida kuharji in da ponoci ne znajo biti tiho (se ga nasekajo z rizevim vinom in debatirajo pozno v noc), po prehojenih vec kot 16 km na dan pa glede na udobnost prenocisca (viseca mreza zdizajnirana za male azijce) pride prav vsaka dobro prespana ura. Videli nismo tigrov in mack in raznih drugih vecjh zivali, slisali opice in nasa vodica sta jih tdi vec krat videla a kaj preden se je to preneslo po verigi prevodov do nas so bile opice ze dalec, smo pa nasli en zanimiv primerek pajka (ki ga ima ali tudi v aloholu-samo za Matjaze) in videli veliko zeleno kaco in enega skinka ki je svignil mimo mojih nog cim hitreje stran od kace, aja pa seveda zabe (ne vem katere ene Rana sp.) na slapu pri katerem smo se skopali, pa metulje (zal nobenih slik, se jih ne da prepricat, da se vsedejo) in seveda kacje pastirje, sicer nic novega ampak evo tokrat slike. Na poti v NP se je ob kosilu okoli nas zbrala cela vas in od dalec z zacudenjem ogledovala nas, cudne belce, ki hodijo v dzunglo kar tako brez razloga...sem pa sej priblizala s tem ko sem se posklusala it njihove vrste gumitwist..to je bilo smeha (iz njihove strani) in malcek sramu z moje...












Vzhod Kambodije je bil pred leti se soraj neizkoriscen (eri neunicen), zdaj pa po tekocem traku namesto dzungle rastejo nasadi kavcukovca, indijskih oresckov, banan in se cesa...v sami dzungli pa kljub zavarovanosti (nationalni parki, biodiverzitetna obmocja itd.) seka velika drevesa za pohistvo, ki ga tu zelo cenijo, meni osebno, pa je nagravzno (sicer pa azijci so nekje pred stoletji izgubili gen za estetiko in osebnostni prostor)... do naslednjic.

Slike

ali (to sem jaz) njih odsotnost. Ocitno je 8G kartica prevec za te mlincke tukaj, zdaj sva ze v tretjem cyberju v par urah, pa se vedno ne gre, zal. Tako da si pac predstavljajte hribe z dzunglo, vasice na slemenu, zavite v meglo, ravnico med hribi, kot Pokljuka samo veeecje in zdaj suho in zgleda kot stepa, obkrozena z dzunglo, pa mocvirje s krokodili (videla sva en drek, dobesedno), na drugi strani pa reke in potoki in mostovi, ki jih vsako dezevje odnese, zato ne delajo vecjih kot par desk, pa prasne ceste, da si popolnoma oranzen po par urah, in roke bolijo, ker se drzis za motor in nahrbtnik te vlece nazaj in motor hoce naprej in... in seveda kacji pastirji, rdeci in modri in zeleni in crno-modro-viola-rdeci z blescecimi krili in... in potem itak ne rabite fotk, ker niso ostre ali je luc premocna in sploh zanic vecino dneva. Tako.
Ampak tudi topel tus zdaj ni bil zanic, samo brisaca je bila vseeno potem rjava :-)

Do naslednjic.

V Cardamome in nazaj

Zdravo!

Najprej Vse najboljse za rojstni dan mami, Anika, Titi in Branka. Zal vam vsem nisva uspela cestitat pravocasno, zato vam pa zdaj pojeva na ves glas (mogoce se zasluziva za karto domov). Skratka, bila sva z Jeremyjem v dzungli, v XXXX na SZ delu Cardamom mnt. Ze pot do tja je bila avantura. Najprej s taxijem- kombi poln ljudi in prtljage, kjer placas ceno za sedez, pa koliko se jih nanj vsede jih nic ne briga, iz Phnom Penha do Pursata. Midva sva sedela vsak na svojem sedezu (nama se za par dolarjev manj ni treba sekirat). Nato s taxijem (toyota camry - to je res pravi terenski avto, ampak res) do vasice Promoui in nato z motojem (motorcici, skuterlika zadeva, ki zmore res veliko) cez drn in stn in cez ozke mostice skoraj v temi in nato res v temi do vasice O Som sredi dzungle v gorah. Naslednje jutro pa do kakih 5 km oddaljeno mocvaro kjer so doma krokodili - zal nisva videla ali pod nogami zacutila nobenega (brez panike, bojda ne marajo cloveskega mesa), raziskovala sva okolico - predvsem gozdne potoke in reke in kacje pastirje in zabe. Jaz odraslih zab nisem videla (le jajca in paglavce, je pac susno obdobje), Ali pa je ulovil par zanimivih kacjih pastirjev. Vecere sva prezivela v debati z Jeremijem, predvsem pa z odprtimi usti poslusala zgodbe o tigrih, slonih in 14 napadih vseh mogocih malarij in se o cem, kar e mu je pripetilo med 15 letnim bivanjem v Aziji in fotografiranjem divjega sveta. Ja, Jeremy je specialist v fotografiranju tigrov in razno raznih drugih bitij na foto pasti. To je to o Cardamomih. Cez hribe naju noben mopedist ni hotel odpeljat (cesta v ku%$#) in zato sva zdaj spet v Phnom Penhu. Cez minutko poklicem eno pupo v enem drugem parku na SV (Keo Seima Biodiversity Area v Mondulikiri provinci) kamor bojda noben ne gre, tako, da se ne vem kdaj in kako bova uspela dobiti taxi. Skratka spet v dzunglo, tokrat med slone in opice.
Cao pa se slisimo ko se slisimo, aja slike bodo ce bo delalo, ce ne pa drugic.

Phnom Penh in slike

Zdravo!

Koncno sva nasla en racunalnik, ki dela spodobno hitro ima celo usb 2 in ...skratka da dela.
Torej sledijo slike (hiter izbor, od danes nazaj) preteklih dni, ampak najprej novice. Prispela v prestolnico vceraj popoldan, po tem ko sva ugotovila, da bo izlet v pticji rezervat predrag (150 $ na glavo), in takoj picila do FFI (se dobro, ker sva tam ugotovila da je petek popoldan in so vsi ze na poti iz sluzbe). Tam sva kupila knjigo o zabah cambodie in poklepetala z njenim avtorjem ( Jeremy Holden - fotograf). Ko sem omenila, da se Ali ukvarja s kacjimi pastirji se je cist zagrel in naju bo v ponedeljek vzel s sabo do nekega mocvirja nekje v hribih ob tajski meji (Cardamom mountains), kjer je bojda krcato kacjih pastirjev in zab ampak tudi mraz. Glede na to, da sva iz Slovenije nama nocne temperature okoli 10 do 15 stopinj ne bodo storile vecjega zla. Torej to je to...koncno so pred nama prave dogodivscine, blato, kacji pastirji in zabe in krokodili in tigri in sloni in ....komaj cakava. Torej v ponedeljek piciva s taxijem (ponavadi pickup ali 4WD) do Pursata (SZ od prestolnice) in nato z drugim taxijem do Pramouya (na Z) in nato z mopedom do O Soma, dalje pa pes. Do takrat pa se bova se naprej potepala po muzejih in trznicah Phnom Penha. Se javiva ko bova nekje na obali ali v kakem vecjem kraju. Pa brez panike, ce se ne javiva kak teden dni.

Maja & Ali