Mekong in Ratanakiri

torej...tokrat ponovno v Phnom Penhu (ni ferAli ima boljsi racunalik in tipkovnica mu dela meni pa se zatikjo tipke, pa zato vmes kaka crka zmanjka, je ze daownzloudal slike in jh bo pripopal kasneje torej jupi slike sledijo!!!), jutri piciva na plazo v mestece Kep na JV Kambodze in nato se kak dan v kak nationalni park in na kak otok za nekaj dni...skratka ostaja nama 2 tedna polezavanja...(aaaaaaaaaaaa..verz 5. v alenkini pesmi)...moram reci, da komaj cakam. Hvala vsem za cestitke v Alijevem imenu, lepo, da ste ga praznovali tudi v najinem imaenu, midva sva ga prezivela bolj ali manj na busu aja pa med delfini na mekongu-to pa tudi ni tak slabo, ne? Pozabila cestitat UMI, Uma vsee naj naj za nazaj, naprej pa cestitke letijo Krisiju in sestricni Urski..toliko o glasbenih zeljah..

..od zadjega javljanja sva iz prestolnice pobegnla v obaalno mestece Kratie na desnem bregu Mekonga, tja sva prispela pozno popodan (nekaj vec o prevznih sredstvih v kambodzi v prvem prispevku), presenetl;jivo naju niso popadli in raztrgali tuktuk ali moto driverji ampak so nam 3je lepo predstavili vsak svoj guest house in z najbolj prijaznim in lepo anglesko govorecim sva se odpravila v njegovega, se tam najedla in s taistim soferjem sva sla se do delfinov. Mali (ca 23-25 let) mi je razlozil kako in kaj o solstvu n kambodii, da je koncal srednjo solo in kupil nekaj privatnih ur geografije, za studij nima denarja, zdaj pa uci v 20 km oddaljeni osnovni soli, popoldan pa vozi moto in prezivlja sebe in svojo familijo, ki v suhi sezoni kot kmetje nimajo kaj dosti prihodkov. Kasneje pa naju je napotil se v en prijeten guest house v Banlungu, ki ga skupaj s s sestro i mamo vodi njegov prijatelj (26 let). Skratka sami prjetni ljudje, nic vec madam, miss mster want tuktuk ali moto ali hashhash, koka, girls younyoungsmallsmall, ko se setas po ulicah Phnom Penha.

Ja torej Mekong je veeelikaaa rekaaaaaaaaaaa, z otoki vecjimi kot nekateri nasi v Jadranu (npr. Srakane, aliju verjamem on ze ve kako velike so vele srakane) in skupno bi naj v mekongu od Kratia do meje z Laosom zivelo ca 80 delfinov, okoli Krati ca 30 in od njh zivi celo mestece z okolico...midva sva jih videla najmanj 4, hecni so brez gobca, kjuna ali kako se ze temu rece...poglejte slike in nekaj skokov za nazaj in naprej...








..naslednji dan sva se z enim starim natrpanim busom odpravila v provinco Ratanakiri na SV drzave v mestece Banlung. Po ca 4-6 urah (kdo bi vedel) prevoznih po prasni pesceni cesti polni lukenj sva tja prispela ze pozno zvecer, se dobro, da nama je mali iz Kratia zrihtal prenocisce in nama tako prihranil se dodatne muke. Sledil je naizi dan z ogledovanjem okoliskih znamenitosti na motoju (slapovi, slapovi, slapovi, buda in vulkansko jezero, ki je zaradi kitajskega novega leta zgledal kot kopalisce Jezica sredi julija)...






...dan kasneje sva se skupaj z avstrijkim parom odpravila na 3 dnevni trek po dzungli... no ja en dan smo rabili do dzungle in en dan nazaj, ampak en dan pa smo res hodili sredi dzungle Nationalnega parka Virachey. Prav zaradi kitajksega novega leta smo imeli sprva probleme dobiti vodica in kasneje smo ugotavljali, da ta ki smo ga imeli itak nima kaj dosti pojma in se dobro, da sta bila zraven se dva lokalca clana druzine, ki zivi prav v parku in so po nationalnosti Laoscani, ta dva sta nas vodil, nas vdic pa je capljal za nami in stresal bedne vice...ampak dzungla je dzungla in trek je bil res dozivetje, skoda sicer, da fantje niso kaj prida kuharji in da ponoci ne znajo biti tiho (se ga nasekajo z rizevim vinom in debatirajo pozno v noc), po prehojenih vec kot 16 km na dan pa glede na udobnost prenocisca (viseca mreza zdizajnirana za male azijce) pride prav vsaka dobro prespana ura. Videli nismo tigrov in mack in raznih drugih vecjh zivali, slisali opice in nasa vodica sta jih tdi vec krat videla a kaj preden se je to preneslo po verigi prevodov do nas so bile opice ze dalec, smo pa nasli en zanimiv primerek pajka (ki ga ima ali tudi v aloholu-samo za Matjaze) in videli veliko zeleno kaco in enega skinka ki je svignil mimo mojih nog cim hitreje stran od kace, aja pa seveda zabe (ne vem katere ene Rana sp.) na slapu pri katerem smo se skopali, pa metulje (zal nobenih slik, se jih ne da prepricat, da se vsedejo) in seveda kacje pastirje, sicer nic novega ampak evo tokrat slike. Na poti v NP se je ob kosilu okoli nas zbrala cela vas in od dalec z zacudenjem ogledovala nas, cudne belce, ki hodijo v dzunglo kar tako brez razloga...sem pa sej priblizala s tem ko sem se posklusala it njihove vrste gumitwist..to je bilo smeha (iz njihove strani) in malcek sramu z moje...












Vzhod Kambodije je bil pred leti se soraj neizkoriscen (eri neunicen), zdaj pa po tekocem traku namesto dzungle rastejo nasadi kavcukovca, indijskih oresckov, banan in se cesa...v sami dzungli pa kljub zavarovanosti (nationalni parki, biodiverzitetna obmocja itd.) seka velika drevesa za pohistvo, ki ga tu zelo cenijo, meni osebno, pa je nagravzno (sicer pa azijci so nekje pred stoletji izgubili gen za estetiko in osebnostni prostor)... do naslednjic.